Ukrepi Programa razvoja podeželja 2014–2020 predstavljeni v posodobljeni brošuri

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je glede na drugo spremembo Programa razvoja podeželja 2014–2020, posodobilo brošuro Program razvoja podeželja 2014–2020, v kateri so podane osnovne informacije o ukrepih.



V njej so zajete tudi manjše spremembe pri posameznih ukrepih, kot so spremembe in natančnejše opredelitve upravičencev, spremembe upravičenih splošnih stroškov in stopnje javne podpore. Vključene so tudi prilagoditve obveznosti iz naslova ukrepa KOPOP ter shem kakovosti.

Dodan je tudi novi podukrep M6.3 – Pomoč za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij - razpis je napovedan predvidoma za september 2017.

Več informacij o ukrepih Programa razvoja podeželja najdete TUKAJ.

Celotno novico MKGP lahko preberete TUKAJ.

Obisk predstavnic MGRT/STO v turistični destinaciji Haloze

Razvoj turizma na območju Haloz je ena od ključnih prioritet, ki sledi iz Strategije lokalnega razvoja LAS Haloze 2014-2020, ter modela ukrepov za celostni razvoj Haloz, ki je nastal v sklopu delovanja Delovne skupine za razvoj Haloz in jih je obravnavala tudi Vlada republike Slovenije v letu 2015.

Sporočilo za javnost lahko preberete tukaj.
Utrinke z obiska pa si lahko ogledate tukaj.

V sredo, 19.7.2017 so bile v Halozah na delovnem obisku državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem Renata Martinčič in direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak. Pridružila se jim je tudi državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec.



Pričeli smo na gradu Borl (podroben program, glej spodaj), kjer beseda tekla predvsem o pomenu gradu Borl za turistični razvoj celotnega območja Haloz. Borl je eden najpomembnejših elementov turističnega razvoja Haloz, ne samo kot samostojna turistična točka, ampak predvsem kot povezovalni element med različno ponudbo območja Haloz in kot osrednja vstopna točka v Haloze. S tega vidika je čimprejšnja obnova gradu Borl in odprtje za javnost ključna za vse ostale deležnike na področju turizma.
V nadaljevanju smo si ogledali nekaj delujočih ponudnikov in nekaj potencialov, ki so v fazi investicije. Nekaj od obstoječih ponudb je bilo sofinanciranih iz programa Leader, nekateri pa so zdaj v fazi oddajanja ali potrjevanja vlog na program CLLD, ki ga izvaja Lokalna akcijska skupina Haloze.
Namen obiska je seznanitev udeležencev z nekaj primeri obstoječe turistične ponudbe v Halozah in nekaterimi potenciali turistične destinacije Haloze, ki predstavljajo tako za Slovenijo kakor za prebivalce v Halozah možen razvojni potencial.
Delegacija na vseh točkah pa je bila bistveno večja, saj so se ponudniki in predstavniki občin pridružili skupini in izkoristili možnost ogleda in predstavitev, izmenjave izkušenj, tako je bil ogled območja tudi ena od animacijskih aktivnosti Lokalne akcijske skupine Haloze.
Predsednik LAS Haloze Franc Mlakar je udeležence seznanil, da je LAS Haloze zaključil že 3 javne pozive za sofinanciranje operacij. Na vse tri JP je prispelo bistveno več vlog kot je sredstev.
Predstavnica PRJ HALO, vodilnega partnerja LAS Haloze, Sonja Golc je zato predstavnice MGRT pozvala k pripravi ukrepov, ki bi lahko omogočile investicijsko vlaganje na področju turizma na območju Haloz, ali k povečanju sredstev za ukrep CLLD.

Zaključna ocena je, da glede na obstoječe možnosti turističnih tokov, ki se neposredno gibljejo skozi Haloze, je obstoječa ponudba na območju Haloz podcenjena, glede na dane možnosti prihodov.
Da bi se dejansko doseglo ekonomski preboj in izkoristilo neulovljivo prednost, je nujno potreben sistematičen pristop sodelovanja skupaj z državo, lokalnimi skupnostmi in zainteresiranimi ključnimi deležniki razvoja turistične dejavnosti na območju Haloz.
Turistični ponudniki iz Haloz lahko vsekakor znotraj makro regije Panonske termalne Slovenije prispevajo k ekonomski rasti države v sklopu zaokroženega geografskega območja Haloz.

V sklopu obiska je nastal tudi dokument pod nazivom »Turistična destinacija Haloze, ki predstavlja tako za Slovenijo kakor za prebivalce v Halozah možen razvojni potencial«v katerem se opredeljuje edinstvena ponujena vrednost destinacije Haloze, pri katerem je aktivno sodelovala Lokalna akcijska skupina Haloze in Delovna skupina za razvoj Haloz.
Dokument dajemo z današnjim dnem tudi v javno obravnavo in vas vabimo, da pošljite svoje sugestije in pripombe za korekcijo dokumenta na las.haloze@halo.si. Pripombe sprejemamo izključno v pisni obliki do 1.9.2017.









Program obiska:
Grad Borl, Dolane, Cirkulane
Stoji na strmi skali nad reko Dravo že od 12. stoletja, morebiti je bil postavljen celo prej. Varoval je strateško pomembni prehod čez Dravo, o čemer pričata tako ogrsko kot nemško poimenovanje gradu Borlyn oziroma Ankenstein, ki naj bi označevala rečni prehod.
Danes je Borl vstopna točka v Haloze.
Grad je v lasti Republike Slovenije in je spomenik državnega pomena. Domačini, ki smo grad Borl vzeli za svojega, si v okviru Društva za oživitev gradu Borl že več let prizadevamo za njegovo oživitev.
V letih 2017-2018 sta predvideni 2 investiciji. Prva (DRSI in MK) je sanacija skalnega podora in grajske terase. Drugi projekt pa je sanacija vhodnega trakta gradu, kapele, poročne, viteške dvorane, prvega dvorišča za namene interpretacije Nature 2000 in izvajanje dogodkov (MOP in MK, Kohezija, 6.2 prednostna os).
Regentušak, Veliki vrh, Cirkulane
Objekt je vpisan v register kulturne dediščine v zasebni lasti. Gre za reprezentativen objekt, ki je bil v preteklosti v lasti vinskih trgovcev. Zdajšnji lastnik (družina Brodnjak) je objekt rešila pred propadanjem. Po prenovi bo v objektu vinska klet, nočitve in restavracija. Objekt je v fazi izvajanja investicije.
Razgledna točka pri cerkvici  sv. Ane, Veliki vrh, Cirkulane 
Ob baročni cerkvici sv. Ane je prireditveni prostor, razgledna točka številnih pohodnih poti (Evropska E7, Haloška planinska pot…) poti. Tu stoji tudi Dom pri sv. Ani s skupnimi ležišči. Posajena je potomka najstarejše trte z Lenta. Tu se odvijajo številne prireditve (romarske narave in tiste v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev). Na lokaciji ima društvo tudi vzorčni vinograd.
Poslovni center HALO, Cirkulane
V Poslovnem centru Halo so: TIC Haloze, VEM točka, sedež LAS Haloze in PRJ HALO, ki je vodilni partner LAS Haloze v okviru programa CLLD… Gre tudi za rojstno hišo znanega Haložana iz Cirkulan prof. dr. Vladimirja Bračiča, ki je bil mdr. prvi rektor Mariborske Univerze.
Sirarna Bedrač, Slatina, 2282 Cirkulane
Na kmetiji Bedrač redijo koze mlečne srnaste pasme. V lastni sirarni proizvajajo kozje poltrde in mlade sire, namaze, jogurte, skuto… Produkte prodajo skozi degustacije na kmetiji in na tržnici v Mariboru.
Vidova klet, Videm pri Ptuju
Prodajno promocijski center vinogradnikov iz Haloz. S kletjo upravlja Vinarska zadruga Haloze, z.o.o., so.p., ki združuje 30 vinogradnikov. Večina od njih prodaja svoja vina v Vidovi kleti, kjer se poleg vodenih degustacij odvijajo tudi drugi dogodki za zaključene skupine.
Turistična agencija Majolka, Jurovci, 2284 Videm pri Ptuju 
Turistična agencija Majolka deluje v sklopu Motela Majolka, kjer je odlična restavracija in nočitve tik ob novi avtocesti Maribor-Zagreb.
Vila Gorca, Gorca, Podlehnik
Objekt je vpisan v register kulturne dediščine v zasebni lasti. Iz preteklosti je objekt znan kot Gostišče gorca. Gre za pomembno stavbno dediščino v Halozah, ki jo zdajšnji lastnik (družina Žerak), obnavlja. Po obnovi bo tu restavracija, nočitve, vinska klet… Objekt je v fazi izvajanja investicije.
Viničarski muzej na Gorci, Gorca, Podlehnik
Na lokaciji je viničarski muzej, kot predstavitev razmer, v kakšnih so živeli viničarji v Halozah. Muzej je obnovljen, delno mu manjkajo še eksponati. Poleg je tudi objekt TD Podlehnik z etnološko zbirko. Plato v okolici objektov ponuja možnosti za izvedbo številnih prireditev, ki se tu odvijajo skozi leto. Gre pa tudi za izjemno razgledno točko na terase haloških vinogradov.