Haloze ležijo na stiku Južnih apneniških Alp, ki jih predstavljajo južni odrastki Karavank (Boč, Donačka gora, Macelj), in Centralnih Alp, ki so tu že povsem potonile pod terciarne in kvartarne sedimente. Ozemlje Haloz je značilno nagubano. Območje Haloz kot ga poznamo danes, so v celoti izoblikovale in preoblikovale reke in potoki ter številni pobočni procesi, kot so denudacija, zemeljski plazovi, preperevanje... (Aničić, Juriša, 1985).
Površje sestavlja kar 70% laporja, 17,5% pa je gline in melja. Prevladujočo petrografsko podlago tvorijo terciarni laporji in peščenjaki, ki hitro razpadajo in tako iz njih nastajajo kvalitetna vinogradniška tla (Oblak, Svet belanov, str.14).
Vir:
http.//eionet-si.arso.gov.si
V Halozah imamo tipično subpanonsko podnebje, pri čemer se stopnja termične in higerične kontinentalnosti stopnjuje od vzhoda proti zahodu. Najboljši termični pogoji so na območju Vzhodnih Haloz, zato imamo tam tudi največ vinogradov. Prav tako je v Vzhodnih Halozah več sončnih dni - stopnja sončnega sevanja je višja.
Gozdnate Haloze dobijo več padavin kot Vinorodne Haloze, kar je normalno, saj se količina padavin zmanjšuje proti vzhodu. V Halozah so pogosta tudi neurja, včasih tudi s točo, in sicer predvsem v Vinorodnih Halozah. Za Haloze je značilno, da so razdeljene na dve območji glede na povprečne letne padavine. V Vzhodnih Halozah pade približno 1100-1200 mm padavin letno, medtem ko v Zahodnih Halozah pade povprečno manj padavin - 1000-1100 mm letno. Letno je povprečno zabeleženih 10-15 dni s padavinami.
