Zaključek projekta DE-PARK in Okusi Haloz


Čezmejni projekt DE-PARK je potekal na območju Turistične cone Haloze od 1.2.2015 naprej. V projektu je sodelovalo 9 partnerjev z obeh strani meje. Vodilni partner je bil PRJ HALO, podeželsko razvojno jedro iz Cirkulan.




Na zaključni prireditvi, ki je potekala v Cirkulanah 19.2.2016, smo partnerji predstavili rezultate projekta. Ob kulturnem programu, ki je bil le majhen prikaz bogate dediščine območja, smo v drugem delu izvedli še zaključek aktivnosti, ki je potekala v okviru omenjenega projekta, OKUSI Haloz.



Tekom februarja 2016 smo v sodelovanju med Zavodom Slovino, kuharskim mojstrom Tomažem Vozljem in ponudniki iz Haloz pripravili gastronomsko piramido Haloz. Pripravili smo tudi 5 predlogov menujev, h katerim je Mira Petrovič iz Knjižice Ivana Potrča Ptuj pripravila spremna besedila, tkm. "zgodbice". Jedi smo tudi kuhali in jih poskusili v kuhinji Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku.
19.2.2016 pa so sodelujoči ponudniki (gostinci in turistične kmetije) pripravile nekaj izbranih jedi in jih ponudile obiskovalcem dogodka v pokušino. Vinogradniki pa so dodali odlična haloška vina.

Zaključnega dogodka se je udeležilo več kot 130 oseb, ki so uživale v kulturnem programu, odlično pripravljenih haloških jedeh in dobrih haloških vinih.

Predloge menujev smo izdali v brošuri, ki je dostopna tukaj.
Recepti haloških jedi so objavljeni tukaj.
Nekaj slik in informacije je objavljenih na fb tukaj.
Še več informacij o dogodku pa na spletni strani projekta tukaj.

Intervju na TV-Maribor o projektu DE-PARK je tukaj od 20.55 minute naprej.

Zaključki vladne delovne skupine za razvoj Haloz


V ponedeljek, 25.01.2016 je v dvorani v Podlehniku potekala predstavitev zaključkov vladne delovne skupine, ki je pripravljala ukrepe za celostni razvoj Haloz. Vladna delovna skupina je bila imenovana sredi maja lani in se je aktivno ukvarjala s problematiko Haloz vse do konca leta 2015. V to skupino so bili povabljeni različni strokovnjaki in predstavniki sedmih različnih ministrstev, sodelovale pa so tudi lokalne skupnosti in predstavniki podpornega okolja Kmetijsko svetovalne službe Ptuj, PRJ Halo, ZRS Bistra Ptuj, dr. Vladimir Korošec in Milan Unuk, predsednik KGZ Ptuj. Delovna skupina je temeljito preučila vse razpoložljive podatke o Halozah in poskušala ugotoviti na kakšen način bi lahko zadevo izboljšali, večkrat pa so prišli tudi na ogled Haloz, da so si ogledali tudi dejansko stanje.

Na predstavitvi zaključkov vladne delovne skupine je zaključke s kmetijskega področja podala državna sekretarka, vodja vladne delovne skupine, mag. Tanja Strniša. Podrobneje je predstavila ukrepe, ki so jih prilagodili, da jih bodo lahko koristile kmetije iz Haloz. Ker so v Halozah pretežno manjše kmetije, ki ne dosegajo pogojev, potrebnih za mlade prevzemnike kmetij, je eden izmed ukrepov, ki bo v prihodnosti na voljo tem manjšim kmetijam, enkratna denarna pomoč v višini 15.000 €, ki jo bodo lahko izkoristile za vlaganje v razvoj kmetije. Dodatno je bilo predstavljenih še nekaj ukrepov, ki se bodo izvajali v sklopu Programa razvoja podeželja.

Zraven zaključkov vladne delovne skupine za Haloze, je bil predstavljen tudi nov projekt, ki se je začel izvajati v Halozah, projekt LIFE TO GRASSLANDS – Življenje traviščem. Ta projekt je namenjen vzpostavitvi ugodnega stanja in zagotavljanja dolgoročnega ohranjanja suhih travišč. Predvsem bodo projektne aktivnosti spodbujale k trajnostni rabi suhih travišč, povezovanje zainteresiranih kmetovalcev/lastnikov, čiščenje zaraščenih zemljišč, najem zemljišč in nudenje opreme za obdelavo zemljišč kot tudi nudenje podpore za vzpostavitev ustreznih struktur habitata. Ta projekt se prepleta z nekaterimi ukrepi, ki jih je pripravila vladna delovna skupina za Haloze predvsem kot odgovor na izzive prevelikega zaraščanja in neobdelanosti rodovitne zemlje v Halozah.

Kljub vsem ukrepom in projektom, ki se izvajajo v Halozah, da bi bilo olajšano preživetje malih kmetij, bo potrebno povezovanje na vseh področjih, da bomo ustvarili prepoznavno blagovno znamko Haloze. Predvsem je prihodnost haloškega kmeta v predelavi pridelkov, ki jih pridela na svoji zemlji v kakovostne produkte, ki bodo dosegali take cene, ki bodo omogočale preživetje, kajti samo s prodajo pridelkov ne bomo dosegali primernih cen, ki bi rentabilno pokrivale delo haloškega kmeta, saj so stroški pridelave zaradi naravnih danosti veliko večji kot na primer na ravninskih predelih, kjer poteka intenzivno kmetovanje.

 PREDSTAVITVE:
Predstavitev ukrepov, Tanja Strniša
Predstavitev projekta LIFE TO GRASSLANDS, Simona Kaligarič
Ukrepi za razvoj Haloz PRJ Halo, Jernej Golc
Slike utrinki delovne skupine
Prispevek na RTV SLO