Kmetije v Halozah morajo imeti veliko znanja in specializirane kmetijske mehanizacije, saj je to področje, kjer so pogoji za kmetovanje zelo zahtevni. Veliko kmetij je na tem območju pol kmetij, kar pomeni, da ljudje zraven tega še hodijo v službo. Osrednji problem, ki ga trenutno zaznavamo v Halozah, je zaraščanje kmetijskih površin ki je doseglo kritično točko. Zaraščajo se predvsem vinogradi.
Na kmetijskih gospodarstvih na območju LAS Haloze je sicer že nekaj registriranih nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vendar trenutna številka ni niti 0,5 % kmetijskih gospodarstev na območju LAS Haloze.
Glede na to, da so procenti zelo majhni, vidimo priložnost v spodbujanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in izzive v razvoju različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območju LAS Haloze.
Ekološko kmetijstvo predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru. Na območju LAS Haloze je ekološko kmetijstvo še bolj v povojih, oziroma se je do sedaj zanj odločilo manjše število kmetijskih gospodarstev. Iz slike vidimo, da je na tem območju še zelo majhen % površin z ekološko pridelavo.
Vinogradništvo ni le pomembna kmetijska panoga na območju LAS Haloze, pač pa ima tudi širši družbeni pomen. Vinska trta namreč uspeva tudi tam, kjer je pridelava drugih kultur manj primerna ali ekonomsko neupravičena. Poleg tega vinogradništvo omogoča razvoj ostalih gospodarskih panog, od industrije do turizma ter prispeva k ohranitvi obdelane in poseljene krajine, ki ji dajejo vinogradi že stoletja značilen pečat. Urejena dežela pa je osnovni pogoj za kakovostno bivanje njenih prebivalcev in dobro počutje obiskovalcev.
Če spremljamo obseg vinogradniških površin v Halozah, ugotavljamo njihovo stalno zmanjševanje že daljše časovno obdobje, čeprav lahko glede na podatke za leto 2013 (643,9 ha vinogradov in 1089 vinogradnikov v letu 2009 – vir: SURS) opazimo, da se je število vinogradnikov in površina vinogradov začela postopno povečevati, kar kaže na vedno večjo osveščenost prebivalstva območja LAS Haloze, da je potrebno pokrajino obdelati, če želimo območje tudi turistično razvijati.
Sadjarstvo na območju LAS Haloze ni posebej razvito. Na kmetiji imajo povprečno posajenih 24 sadnih dreves v letu 2000 oziroma 22 sadnih dreves v letu 2010. Glede na podatke, vidimo, da so sadovnjaki povečini manjši, oziroma je manj večjih sadjarjev, ki se s tem ukvarjajo bolj profesionalno, je pa opaziti upad kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s sadjarstvom tudi na ravni celotne Slovenije. Kot smo ugotovili, imamo na območju LAS Haloze veliko zaraščenih površin, ki bi bile primerne tudi za visokodebelne sadovnjake, pri čemer bi na tak način ohranjali tudi območje Natura 2000.
